
Nabiram v pest črepinje strtega obeta
in brodim po globinah zatemnjenih,
kjer klobčič se lepljiv ovija
okoli sanj zgrešenih.
Počasi roka
nit razpleta
in v smeh otroka,
v odmev neizrečenih
besed se steka melodija,
preliva se po strugah presušenih,
pogled zaceljen pluje spet v prihodnja leta.
Hvala koni, Branka, Darika in triglav!
lep poletni pozdrav vsem!
k.
Dober, ne samo zaradi popolne forme, pač pa tudi zaradi preobrata, optmizma in svetlobe, ki jo vpelje v zaključek, čeprav se mračno začne ...
Lp, L
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: kosmulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!