Jutro
Sem zombi ob svitu zarana.
Sem apokalipsa v jutranjih urah.
Ali pa sem le njen delček?
Nebogljen pajek ujet v svojo svileno mrežo.
Utrujene noge se mi zvijajo kot kača
v hodniku dolgem kot sanje.
In ogledalo prepeva pesmi nostalgije
v katerih britev vleče rdeče črte po pesku.
Prekleto sranje, spet sem zaspal!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lorijan (Luka Šturm)
- 22. 06. 2017 ob 21:15
- Prebrano 728 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 38.42
- Število ocen: 2
