Obličje sveta

te je povabilo,

posrkalo tvojo dlan,

v kateri si nosil darila

za vse,

gostil trpeče, nemočne,

tiste, ki so te hoteli piti,

izpiti do dna,

nekateri v enem curku,

drugi čisto počasi,

po požirkih

skozi grlo svojih

neizgovorjenih sanj,

sladkih obljub.

Postal si reden gost

v predstavi

izgubljenih src.

Ko so te vprašali,

kdaj je tvoj čas,

si vstal in rekel

na ves glas,

Tukaj in sedaj.

Nekateri so ti verjeli,

drugi so obračali glavo

z besedami,

Izgubljeni sin

ne zna pomagati niti sebi.

Verjamejo, da nisi pustil svojega semena.

Pravijo, da si lačen

dotikov

obupanih oči,

da žejen piješ

iz keliha

odrešenja.

Preden si odšel,

si ga popil na dušek

in rekel,

Dovolj je za vse.

Ljudje ti niso verjeli,

dokler ni prišel

nekdo drug,

ki je prodajal tvojo kri

za svoje usluge.

Eliksir si pustil na vhodu

v breztežnost duše.

salke