Ptičja brigada molči

brez besed se jim pridružim

v zoprno tišino

gledam predse s pogledom

v katerem je mahanje tvoje dlani

nato izgineš za ovinkom

pogoltnem slino

se popraskam po levi rami

na prste preštejem ure

namenim eno precej sočno vezalki

ki mi je ostala v roki

in zaprem vrata

ker nekje zunaj je senca

iz katere bom hvalil sonce

vlekel narazen ušesa

za nekaj verzov drobne ptice

do večera

ko bom trosil hvalnice izumitelju televizije

hladilnika in čipsa

do jutri

ko bom spet slavil Boga

ker nekaj vidiš v meni.

igor žuravlev