Ko je dan težek
in ko se mu joče,
pokliče oblake,
sonca videti noče.
A, naj še tako lije,
zemljo žalost prekrije,
naj črnim oblakom
bo prav ali ne,
nad njimi nebo je
in sonce sije.
Kje zdaj je težava?
Preprosto - ni je!
Rahločutno sprejemanje žalosti kot občutka minljivosti. Meni je zelo všeč.
Lp, salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VanjaT
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!