Žito je, ljudje, zrelo je!

Zlatijo se polja in širijo sladkast vonj sitosti.

Zrna so ohlapno staknjena v klasje, sonce jih sili, da se razsujejo po tleh.

Lično sklonjeno klasje prikimava gospodarju. Da, žito je zrelo. Šumi, razvneto z dotiki.

NEMIR DOKONČANEGA je v zraku.

Sredi valov čistega zlata stoji drevo. Zelenost listja, tako drugačno, bode v oči. Vrinek tuje zgodbe v balado o sončnosti. A tako, kot je sprejemljivo rezilo noža, ki prodira skozi sveže pečen hleb, tako je smiselno drevo sredi gostote žitnih bilk. Z vrhnje veje opreza kanja. S pogledom ostro prebada klasje, išče tiste drobne sunke v stebla. Kajti, miši so prišle na pojedino.

Milan Novak