pred tistim poletjem
ni bilo pomladi
le smrt
ki jo je pogrnila zima
in strmina
nad tabo
ko te je pogoltnila
da zdaj sonce
seli vročino
čez sence
v katerih
ni prostora
za srečanja
v spominu s tabo
ni poti
čez obljubljene
pomladi
ki jih bom
zdaj čakala
da jih nekoč
prehodijo
otroci
in v njih
zapustijo
mojo samoto
z jesensko
obarvanimi robovi
preko katerih
me potem
še včasih pokličejo
da preverijo
moj dih
in nekoč pomislim
da so bile le sanje
♥ ...
in strmina / nad tabo ...
Sara s., tnx!
Ja, pa še malo po podredjih po verzih bi rabil kakšen popravek ...
Lp, Jošt Š.
Pesem se me je dotaknila, morda nekaj drobnarij (črtanja):
pred tistim poletjem
ni bilo pomladi
le smrt
ki jo je pogrnila zima
in strmina
nad tabo
ko te je pogoltnila
in mi vzela mladost
da zdaj sonce
seli vročino
čez sence
v katerih
ni prostora
za tišino
srečanja
v spominu s tabo
ni poti
čez obljubljene
pomladi
ki jih bom
zdaj čakala
da jih nekoč
prehodijo
otroci
in v njih
odidejo
da zapustijo
mojo samoto
z jesensko
obarvanimi robovi
preko katerih
me potem
še včasih pokličejo
da preverijo
moj dih
ležeč v sanjah
in nekoč pomislim
da so bile le sanje
Kaj meniš? Lp, Ana
Sem brisal še celo en delček več, da je še nekaj manj kopičenja.
Lp, Jošt Š.
Tudi mene se je dotaknila.
Lp, Lea
Spomin, to predivo, v katerem pogosto bivamo, in ki se v svetu sanj dodatno predrugači - in vendar, če ne bi bilo resničnosti, vseh teh odvodov, zamikov in bleščav sploh ne bi moglo roditi - čestitke,
Ana
Ana, hvala!
Ob praznovanju obletnice je prišel na površje še drug tragičen dogodek, ki se je zgodil istega leta.
Lea, hvala!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!