Afte na črnem podhodu.
Nad njimi črno nebo in črne strele.
(Tudi ti si tam, a jih ne vidiš.)
Tilniki skačejo.
Iz njih špricajo črne saje.
Rahlo zibanje živega srebra
nas premetava,
sever, jug, severovzhod, jugozahod ...
Tuj je svet, ki biva v nas.
Črni albatrosi se vračajo
domov. Tu ni njihov dom.
Tu je črn. Hladen.
Neoprijemljiv.
Odhajajo, ker Tu ne vrača --
Tu samo jemlje.
Če je Tu vse črno, ki jemlje, je Tam kaj drugče? Ali Tam samo ne vidiš tega, kar je tako očitno Tu? Eksistencialna pesem o izgubljenosti ...
čestitke, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!