„Piši knjigu u mojoj vikendici“, planinar Apolon reče mi
Sve tu ti je, kaže. Želja pitka u tišini,
mir u lišću, budan vrbik pripitomljen.
Klorofilom napojeno drvlje divlje,
djetelinom optočen je tih puteljak,
zvuk i vrijeme.
Čarobno je, ja zaustih, a on doda: Budit će te
pjesma ptica, mrtvi muk a ti orkestrom
podno gora traži riječi, dozivaj ih,
nek' se glasa damar tijela, budnost trava
niz divljinu.
Nadohvat sve je, ali slutim dalek nevid
posred srca. Možda će me iznenadit'
praskom smijeha,plesom tijela
zanjihana.
Doista je sve nadohvat, zborim plaho.
Na papir bih i u kadar. Ali, Bože,
pero budno, a ja samo sliku gledam:
Sve je tu, želja pitka – draga trči u tišini
glasnim smijehom kroz maslačke
okrzne me.
"Nadohvat sve je, ali slutim dalek nevid
posred srca. Možda će me iznenadit'praskom smijeha,plesom tijela
zanjihana."
Milena, zadovoljstvo je pročitati tvoj komentar. Hvala ti.
Lp,
Mirko
Zanihalo je tudi mene....v lepoto, v sanje, v želje
lp
Irena
Hvala Irena, na pažnji. Zadovoljstvo mi je pročitati tvoje dojmove.
Veliki pozdrav iz Sa,
Mirko
Popolna slika ... čeprav je pero pripravljeno in je vsa narava kot skleda za pisanje, pa tisti, ki občuduje in vidi v resničnem svetu odsev želja s tem tako očaran, da ne more pisati - vsaj meni se je pesem tako prebrala,
čestitke, Ana
Ana, hvala lijepa za podčrtanku! Čast mi je.
Lp,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 11. 06. 2017 ob 20:39
- Prebrano 742 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 337.8
- Število ocen: 13