Ustavite ta svet
Jaz hočem izstopiti
In najti nov planet,
planet kjer spet,
bo človek brat človeku..
Vsi lačni in obupani
pojdite z mano,
in gremo daleč, daleč stran
nekje je še en svet,
objet, prijazen..
Vse mame pretepene,
vse deklice posiljene,
vse matere in žene,
pojdite z mano.
Našle bomo travnik, poln rož
in v gozdu borovnice,
da spet bo šel nasmeh na lice
in hudomušni smeh bo potko vil.
Vsi mali otročiči,
ki uspavanke so vam le zvoki vojne,
ne bojte se,
nekje je ta dolina,
dolina mira.
Vsi mladi fantje
rojeni za vojake
in šolani za smrt.
Pojdite z mano
v deželo onkraj sonca..
Ko bomo vsi odšli,
se mati zemlja bo spočila.
Poslano:
10. 06. 2017 ob 10:33
Spremenjeno:
10. 06. 2017 ob 10:34
Pozdravljena, vidim, da si nova članica. Všeč mi je, da tako skrbno in z zanosom pišeš. Pesem mi je všeč zaradi metafore ' smeh bo potko vil ...' glede na temo (poziv k sožitju, miru na zemlji ...) pa bi lahko našla še kakšno. Razmisli tudi, če bi z opustitvijo zadnjih šestih verzov pesem kaj izgubila. Meni se zdi zaključek
Ko bomo vsi odšli,
se mati zemlja bo spočila.
čisto v redu.
Lep pozdrav in piši še naprej
Andrejka
O hvala, hvala za komentar, sem zelo, zelo hvaležna. A jaz lahko zdaj to mojo pesem popravim, kajne? Pozdrav, Darja
Se priporočam zelo še naprej. Darja
Pozdravljena, na svoji nadzorni plošči imaš stolpec UREDI. lahko popraviš, skrajšaš, dodaš , po želji... In potem ponovno OBJAVI.
Sem ti na razpolago.
Lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Darika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!