Le tvoje sanje sem?
Ti moje?
Ko se zbudiva,
boš ti njen,
nekogaršnji, ki nisem jaz?
Obrazi se zgubijo v vezju,
ki nam poklanja kratek zdaj.
Zato se ljubim s teboj
ob drevju,
v travah,
na molčečem kamnu,
tam puščam najine odtise.
Ko pridem spet,
grem po sledeh,
poiščem sen
in tebe v njem -
mar bom,
če me ne boš sanjal?
O, o, Irena, kako si vešče ubrala te stihe, stihe tankočutnih občutij ... Lepo, ni kaj!
Lp, Sašo
... sanje iz sanj navdiha
Lp, Jošt Š.
Sao, tiglav, Jošt in vsi ostali, ki ste brali, postali......
hvala, da ste delček mojih sanj :)
lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!