za tren sva počila
se s prirodo opila
v kleščevju suhljadi
nad iztekom ozar
kjer bezeg oplaja
v nosnice zahaja
in gamsje smuklja
tist' nakodrani šar ...
čez vegasto sleme
sva zlezla na teme
v molčanju besede
zadrhtel je nemir
nabuhla vročica
zardečila je lica
se v tesni je mavški
čul sračji ščekir ...
a zgoraj na klancu
na vetrnem vrancu
so lilije kranjske
drhtele v kostreb'
ti bingeljci svile
kot žolte pupile
životke so skrival'
v poldanji pripek' ...
žolna trkljava
spokoj je klala
trdo je udarjal
nje kljunca cepin
kar tjakaj v igale
so jate vreščale
osovnik je vstal
za krmežlji sivin ...
na parobek sva se'la
čez pas se zapela
z licem ob licu
v enost' sva b'la
v ustne spojene
v misli spletene
v davi in drevi
sva tiho odšla ...
...ko se davi in drevi skleneta v neskončnost ponavljajočih dni...kako lepo!
Lep večer,
Majda
Hvala ti, Majda, za te lepe besede.
S pozdravi,
Sašo
Krasna pesem, Sašo!
lp
Jagoda
Lepa ti hvala, Jagoda, sem vesel, da ti je všeč. :-)
Lp, Sašo
Lepa...ko je vsaka beseda vredna pozornosti. Kapo (oz klobuk;)) dol, Sašo!
lp, kosmulja
Iskrena hvala ti, Kosmulja. :-)
Lp, Sašo
Na trenutke malce nabuhla, ampak ji tudi zaradi vsebine pristoji, pa znova: skoraj mrtve besede, ki jih postavljaš pred nas, da jih (vsaj z branjem) poskušamo obuditi ... čestitke,
Ana
Lepa hvala, Ana, za besede komentarja in seveda za izpostavitev pesmi.
Lp, Sašo
Sašo, čestitke od srca na Počrtanki. Veselim se s tobom.
Lp,
Katica ☺
... še ena, ki je ne prebereš samo enkrat ...
čestitke, Sašo
in lp
Lepa hvala vama, Katica in Koni, za prijeten komentar in čestitki. Sem zelo vesel odziva. :-)
Lepo pozdravljeni,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!