Kar dobro ti gre
mižim
nočem videti kože
viseče na pokončnosti
ustrojene med neurji
izsušene od rojevanja sonc
in zalivanja njihovih okruškov
pogledam skozi otrdele robove
spredaj je le zemlja
ti okrog mene
šepečeš
o sočnosti
potonem vanjo
in se dvignem
pod tvojim pogledom
razbita v lesketajoči plankton
ki je zate zvezdnato nebo
tebi, ki ne potrebuješ utrinka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 06. 2017 ob 21:59
- Prebrano 536 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 305.2
- Število ocen: 17
