Danes
Še vedno je drevo
in vran
le da drugače tečejo dnevi
ker tu je ženska
ki na svoji koži nosi moj dotik
in kalno platno je svetlejše
negibno ležim ob njej
spi
tiho in sanja
pomislim na jesen
ker bi ji rad pokazal
kako se zbirajo ptice ob reki
ogolelo drevo
sinico ki ostane
in neslišno se nasmehnem
krhka sva draga
a ne tako kot mislijo oni
ker midva sva zrla v črno luknjo
ki je pljuvala udarce
hodila nenavadne poti
mar ne
in prislonim prst na usta
da utišam ptico.
Pozdravljen,
črno luknjo,
ki je pljuvala.
Igor, glede na celo pesem se mi zdi, da bi konec lahko bil močnejši. Je fajn, ampak vseeno mi malce izvodeni. Kaj misliš?
lp
t
Helou Tea in hvala ti za komentar a tako sem videl in tako napisal, naj ostane.
Želim ti prijeten večer.
Igor
urednica
Poslano:
03. 06. 2017 ob 23:38
Spremenjeno:
03. 06. 2017 ob 23:39
Se strinjam s Teo, sem pomislila, drugače bi bilo že, če bi samo odstranil zadnji verz ... in prav nič ne bi izgubil tega, kar si videl (se mi zdi).
Lp, Ana
Helou Tea in Ana in sem popravil. Hvala obema.
Lepo nedeljo vama želim.
Igor
Pesem bližine, v sedanjost se pobliskujejo pretekli spomini, načrti za naprej in to, kar je: zgolj dihanje in mehka tišina ... čestitke,
Ana
Helou Ana in Tea in najlepša hvala!
Bodita lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 02. 06. 2017 ob 14:23
- Prebrano 880 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 460.36
- Število ocen: 22