V drobovju čutim vulkan!

Drobenclja v globini črnih vek

in se napaja z mizerijo preteklosti.

S koreninami 

je vpet v pomije samopomilovanja,

kjer je izginila mogočna ladja,

izsesana v Nič,

z gnilimi čeljustmi razpadajočih rusik.

V jedru pa:

nedolžen pogled izpod trepalnic

razburka vročo lavo,

jo postrga z žoličastih podplatov

in izmed zelenih krempljev

mazohistične amazonke.

Čakajočemu / meni /,

jo pljune v tretje oko

in v štrenaste netopirje v glavi,

jo vgravira v kožo pričakovanja,

da popokajo vse napete strune

in rogovi nizko zatrobijo

elegijo slečeni koži.

triglav