Zložila bom črke,

vse pesmi bodo enake,

kot abeceda,

vse do ž,

šumniki bodo šušteli

in ajev ojev ne bo premalo,

vezala bom ostanke

porušenih pomenov,

da bom tipala v globino,

poravnala bom obe strani,

črta bo ravna,

ničesar ne bo izstopalo,

kot lestev s starimi kostmi

bom dajala podplate k nogam,

obula bom gojzerje,

ker na mraz že mislim danes.

Ko puščam v sledeh trenutke.

Napisala bom hvalospev,

lesena pesem bo dobila podplate

in tekla bom s pogledom

preko mojega premera,

kot sredina,

se zaustavim in obljubim,

da bo danes mir.

IŽ-lev