odraščanja
rojen sem bil pred prvim korakom črnine
ko je bila nezavednost zaveznica
ko sem komajda opustil vdihovanje tekočine
zdaj ko hodim v luči se polivam s svetlobo
pozabljam tisto neznanko
kraljico teme
-
prvo pravo prijateljico
ki je nikoli nisem razumel
ko jo bom spet srečal
bo moj smrtni sovražnik
a ji bom vseeno padel v objem
ker ko se postaraš postane nekaj jasno
konec ne boli tako zelo
kot začetki brez konca.
Tole sporočilo na koncu kar pribije, ampak dobro si izpeljal tudi začetek ... čestitke,
Ana
Zjutraj sm najbolj črn, in takrat očitno najboljš pišem. =)
Hvala za branje in podčrtanico.
Uf...
Ana ima prav.
In jutra ti res ležijo.
Lp
T.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 30. 05. 2017 ob 15:05
- Prebrano 646 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 266.15
- Število ocen: 11