Kričal sem v nebo,

da izgine bolečina,

preneha kljuvati,

mi razžirati kožo,

tulil sem,

da spustim

iz sebe težo,

ki mi pritiska

na prsni koš,

da diham plitko,

da ne pridem do dna

praskanju ujede,

utrujen od kričanja,

suhih ust

sem se zavlekel

kot ranjena

žival,

da me plenilec

ne ulovi, raztrga,

postalo mi je vseeno

tudi če me.

Naj se zgodi,

kar se mora,

zapihal je veter

kot bi iz mene

zletel vrag.

S svojim težkimi krili

ga je posrkal

vrtinec.

salke