Pred mano si skleda
izpraznjenih mehov čez nebo
Prečista za razpokane ustnice
Zajemam te v dlani
V sramu trpljenja mi bežiš med prsti
Pronicaš
Kot zakisana deževnica razjedaš apnenec
Razpršena v kaplje brazdaš stalaktite
podzemnega sveta
Premlada za sigo
Izgubljena
Ob stalagmitu se stekaš
v počivališče teme
Slepa za blišč kristalne dvorane
zasanjaš netopirske sanje
Uspavana
V globini črnih žrel brezen
ne slutiš da nad tabo razdiram sklade
Odpiram okna modrine
Kot hudournik sejem razdejanje
Posrkam te vase
Najdena
Za tebe sem razsvetlil kristale
V slepe oči netopirjev zaril sonce
Združena izbruhneva na površje
Zamajeva trave
Obdarjena
Smrt in rojstvo ne poznata ločnice
Umivam gnojne tvore bolečine
Sprejmi me v novi ciklus potovanja
Izparevaj in pronicaj z mano
Pride čas za sigo
Skupaj bova gradila stalagmit
Preden bodo umrle vse jame
Preden se razblinijo sanje zadnjega netopirja
pronicaš, kapljaš in ustvarjaš - lepo
Poslano:
27. 05. 2017 ob 07:26
Spremenjeno:
29. 05. 2017 ob 04:32
"triglav"
Hvala za tvoj komentar. Tudi iz takšnega zornega kota lahko transformiramo svojo notranjost. Voda je pesem ... in lahko smo voda ... Voda ki ustvarja, voda, ki podira in na ta način ponovno ustvarja. Tako se rojevanje in umiranje držita za roko.
Vse dobro
"filia"
Prav posebna hvalnica Pesmi, ki se po branju tegale tukaj zazdi močna in nepograšljiva kot voda. Zelo dober nabor simbolov in primerjav. Vsak, ki nosi pesem v sebi, te razume, filia!
Lp, lidija
Poslano:
29. 05. 2017 ob 10:47
Spremenjeno:
29. 05. 2017 ob 13:37
Spoštovana Lidija
Reka ponikalnica ... Včasih sem res kraški pojav, ali pa vanj potegnem koga drugega. Pesem, ki bi lahko bila dolga zgodba bolečine hudournika ...
Hvala ti za komentar. Vsaj zame je izredno "globok".
Vse dobro zate
"filia"
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: filia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!