* * *
Jesu li te zaboravili
mirisi pelargonija
uz kameni prozor
jedne mladosti
Zalutam ponekad
cestom bez imena
zavirim u tvoje
studentske dane
tih uz praznu klupu
pitam: pitaš li se
kako u zaboravu cvjetaju
naša čela i naši pragovi
Pogledaš li kroz prozor
zovne li te rijeka
što pronosila je
osamnaesto proljeće
kojem si ostavila roman
kojem si odložila ogrtač
ne znajući za vizure slika
što glasno su
preko naših pragova
ranjavale dan
Pesem z veliko bolečine in nekaj nostalgije pušča možnost za odkrivanje temnih pregrinjal; za mladostjo, vonjem pelargonij in pomladnim vzdušjem se skrivajo tudi mračne podobe ...
Čestitke za pesem, ki razkriva občutljivost pesniške duše in njeno sposobnost prenašanja nians bivanjskih razsežnosti v Besedo.
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 26. 05. 2017 ob 18:12
- Prebrano 708 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 442.16