Prevroče je

da bi se čudil nadnaravnim pojavom

kakršen se je zgodil pred slabo uro

zato se samo še enkrat priklonim kanarčku

ki je kar tako mimogrede prebutal skobčevko

vdihnem

tudi kar tako in ne preveč elegantno

in razmišljam o tem da bi odšel postopati naokoli

ali pač z nekakšnim načrtom

ki pa brez dvoma ne bo preveč dramatičen

prevroče je

zato šele po še nekaj vdihih odkurim na pločnik

kjer srečam še druge korake podobne mojim

in tiste malce drugačne

nato me ustavi možak

velik posebnež s še večjim srcem

da mi nadrobi nekaj modrosti o bivanju na zemlji

in po nekajminutnem prikimavanju mu iskreno stisnem dlan

pošljem nasmeh prikupnem parčku grlic

pomislim na drugo polovico srca in pogoltnem slino

pogrešam jo

pa je šele odšla.

igor žuravlev