fragment
Ko sem vstopil na pokopališče se je zdelo, da ni nobenega obiskovalca več. Sicer sem srečal nekaj ljudi, ko sem zavil na staro pokopališko pot, toda ti so hodili v nasprotno smer, stran od pokopališča in poleg tega so se smejali, kar si razlagam, da je bil pokojnik, ki so ga bili obiskali, mrtev že kar nekaj časa. Grob, ki sem ga iskal jaz, pa je bil še svež in kdorkoli bi se vračal od njega, se prav gotovo ne bi smejal. Kajti moj soimenjak je umrl še mlad, komaj petindvajset let mu je bilo in čeprav nisem mogel zvedeti zakaj je sploh preminul, pa sem se čedalje bolj nagibal k možnosti, da si je nesrečnik sam vzel življenje.
... in čeprav ... je to zaključek , matej?
Lp A
Da, to ni kakšna napaka, temveč zaključek, dejansko je letos januarja umrl moj soimenjak, star 25 let iz Kranja, na njegovem grobu seveda nisem bil, to je zgolj domišljiski začetek, ki pa se ni hotel razplesti, saj ga je najbrž zavirala nekakšna moralna nuja, oz pieteta, vendarle se je porodil ta začetek, ki pa, se mi zdi, ne krši še nobenih pravil zasebnosti ali dostojnosti. zanima me če te je kaj pritegnil, mi boš stisnila kakšno skromno oceno? hehe, lep pozdrav
Matej Krevs
Nič nimam proti pesniški svobodi (izraza), lahko pustiš takšen zaključek, ki sproža vrsto odprtih vprašanj, ali je pesem nastala zgolj iz pietete, ali si hotel izpovedati strah pred minljivostjo, ali si hotel nakazati dramatičnost trenutka (kontrast sproščeni smeh proti žalovanju)... skratka v pesmi (oz. jaz jo dojemam bolj kot pesniško prozo) me zmoti atmosfera dogajanja. Morda bi se še malo poglobil in uporabil več pesniških podob...Potem bo padla tudi kakšna dobra ocena.
pa brez zamere!
LP A
Evo, sem se pa na tvojo pobudo vsaj toliko potrudil, da sem dokončal zadnji stavek in zdi se mi, da je ta fragment, zdaj vsaj za spoznanje boljši, hvala, Andrejka
in Lp M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!