Včasih le poženem svoj krik v svet,

ne iz obupa, temveč iz žalosti.

Saj tudi sam sem zaslepljen, priznam,

vendar tvoje prepričanje v boga

me boli celo bolj kot

skrivalnice zavesti

in

tvoja gluha ignoranca.

Da, ta,

pod pretvezo vzvišene duhovnosti

utapljanja modrosti,

ki izhaja iz nekega drugega sveta.

Učen si človek in ne siromak,

ne potrebuješ biljke božanskosti

niti stanja namenskosti,

ne rabiš vrjeti sanj posmrtnosti

niti priklanjati se tistim,

ki so se odrekli vsem za nič!

Včasih le poženem svoj krik v svet,

čeprav razumem, da misliš, da to rabiš,

čeprav vem, da lažje je verjeti

kot pa razumeti.

Čeprav vem, da moja misel

ne bo spremenila utopije

tvojega strahu človestva

pred samim sabo,

pred drugimi

in ne pred mano.

Zgodovina pa uči,

templji pa se gradijo.

Začuda lačni hranijo guruje

in šibki nosijo opeke

za njihov zlati svet.

Začuda že tisočletja

vladarji vladajo,

duhovni modreci pasejo

vse te šibke,

vse nemočne

graditelje njihovih lastnin.

Ti pa še kar slepo vrjameš

v tistega njihovega nevidnega boga.

 cux15

Tilen Čufer