zrem v noč
ugašajo se luči
in moja samota
na hladnem balkonu bedi
do konca izdihnem dim
zadnje večerne cigarete
zrem v nebo
v mlečno cesto
domišljija išče
za potep sorodno dušo
med prsti pekoči dotik
zadnje večerne cigarete
žareči čik
pade na tla
pade tudi upanje
za nočni potep brez cilja
v samoti pohodim ogorek
zadnje večerne cigarete
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Panonsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!