Nekoč, v deželi odstranjenih križev,

takrat, ko je po zemlji strašil Rdeči zmaj,

je pri nekem kmetu potrkal neki bojevnik;

bil je na poti, ki pelje na morišče.

Potrkal je, misleč, da trka na vrata istomislečih

in sprejeli so ga odprtih rok.

Postregli so mu s potico in vinom,

potem je začel svojo krvavo povest.

In kmet ga je poslušal molče, v sebi razklan

je kdaj pa kdaj prikimal v znak strinjanja, dokler ni končal.

In bojevnik je odšel, ne da bi kaj posumil,

preveč je bil namreč ponosen na svoje bojne "uspehe".

Matej Krevs