Osvobajanje
Divja zel je zrasla v meni,
cvet po krivdi ji dehti,
k želji, v zemljo zakopani,
žarkov svetlih ne spusti.
V žilah listnih se preliva
reka tujih hrepenenj;
zven besed, ki so v prevodu
izgubile svoj pomen.
Steblo krhko pa odeva
trnjast ogrinjač strahov,
strup izcejajoče jeze
vztrajno išče nov naslov.
Ko plevel iz sebe rujem,
vem, nekje nekdo kriči.
Na osvobojenem polju
moje seme zdaj kali.
Kosmulja, tile tvoji lepi pesmi pa krasno žubori ritem ... :-)
Lp, Sašo
Jap, je treba spucati njivo v sebi.
lpb
Poslano:
19. 05. 2017 ob 21:52
Spremenjeno:
19. 05. 2017 ob 22:08
hvala Sašo Florjanski :)
branka: ja, čas za spomladansko čiščenje. Plevel se še prehitro razraste :)
pozdrav, k.
Metaforična pesem o notranjem osvobajanju, položena v naravno okolje, tudi zaradi ritma in rim deluje kot pradavni urok ... čestitke,
Ana
Ana najlepša hvala za komentar in podčrtanko!
lep pozdrav, k.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kosmulja
- 18. 05. 2017 ob 22:02
- Prebrano 744 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 283.1
- Število ocen: 12