S sklonjeno glavo si zaprla
okno svojega podstrešja.
Na vrtu si dolgo božala rože,
medtem ko so polomljene veje
padale z neba.
Pokrila si se z rdečo ruto
in zavrtela kolo,
prislonjeno na drobir nihajočih vrat.
Ribezove jagode so popadale s tvojih rok,
ko si se ozrla v ogledalo svojih oči.
Z obarvano roko si odstrla meglo
z gladke površine,
v kateri so se svetlikale postrvi.
Nasula si jim hrane, rdeče hrane,
da te bodo prepoznale,
ko bodo veje nehale padati z neba
in bo nekdo pometel tla
tvojega podstrešja.

Ninikotika