INSOMNIA
pojdiva skupaj v lederkirchen, kurba, v hram
zapoznelega usnja! boš pila moje usihajoče
podkožje, me boš lobotomirala? glej, mlačne
so strune večera, nad strehami usihajo ptice
in železni črvi lezejo iz božjega očesa. mrzla
je sol domovine in moj smeh ni od včeraj: na
ožgani travi spim, baraba med murni, strašilo
iz pisanih ribjih kosti. naj ližem tvojo svobodo!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 16. 05. 2017 ob 11:43
- Prebrano 526 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 158.36
- Število ocen: 4
