V kotu so čeveljci samevali
odprtih ust močno so zevali,
pred vrati zdolgočaseni in sami
služili niso gospodu ne dami.
Nekega dne so za pot se odločili
iz znanega se kota namenili,
na glavo vrgli so se v veliko vrečo
da poizkusijo potovalno srečo.
Znašli so se na smetišču
na ogromnem pisanem igrišču,
tu prijateljev imeli so zadosti
čevljev vseh velikosti in starosti.
Odprtih ust jezike so vrteli
ni bilo mogoče, da bi obnemeli,
saj jezik ta so vsi poznali
ga razumeli in občudovali.
Salke, še o odvrženih čeveljcih
ti uspe napisati prisrčno pesem
bravo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!