pozabljena v včeraj
Tako težko je odgnati se od tal,
ko se mi je rokav zataknil
že davnega včeraj…
Zdaj nemočna ležim na tleh
in z jezikom lovim slane kaplje.
Ti si moja, pravijo odsanjane sanje.
A ti,
premišljeno in brez naglice
plešeš s prsti po steklu.
Ne kričim več na tvoja gluha ušesa,
da me končno osvobodiš,
da me stisneš danes ali pahneš v jutri.
Pozabil si name
priklenjeno, oddaljeno in samo
v včeraj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: arabela
- 09. 05. 2017 ob 21:47
- Prebrano 530 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 128
- Število ocen: 9
