Hodila sem po dolgi, prašni cesti
in puščala svoje stopinje za seboj.
Stopala sem le po tvoji sledi,
premalo časa v koraku s teboj.

Ob kažipotu za Prihodnost
sva takrat šla vsak svojo pot.
Ne roke, ne poljuba nisva dala,
niti priznala svojih zmot.

Ko hodim sama zdaj po tisti poti,
nihče več ne hodi pred menoj.
A še vidni so koraki tvoji,
ki si jih takrat pustil za seboj.

alineja