Ovčjereja
Odide s travnika
za njo plapolajo zastave
kakor jeziki polni obljub
z njimi se je rokovala
potlej obrisala dlani
jih umila v solznem nebu
smrdele so po lažeh
poraslih v nove rune zmage
ki so podvojile sonce
za ene žolto rumeno
za druge bledikavo
stisnjenih pesti
bi stkala nov vihar
a vsak od njih ovene
zagreni nedolžno vero
ko prapori s pastirskih palic
poganjajo v njihove in naše
ki mulijo davno prežvečeno travo
ponosni na barve ograd
volčjakom ni mar za nekaj črnih ovc
ki spet odhajajo po gozdne jagode
ostaja jim zlato runo
in Rdeča kapica je že zdavnaj mrtva
uf, to pa je dobro
bravo
lep prazničen pozdrav, na Triglav :)
Spet ena taka ... taka pesem liričnih vstajenj, katere z veščo roko zajameš in stočiš v lepe verze ... :-)
Lp, Sašo
Ja, Sašo, treba bi blo vstati na dve nogi ;)
Lp
I
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 09. 05. 2017 ob 09:31
- Prebrano 432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 158.16
- Število ocen: 13