Se spomniš, nekoč sva ljubila tišino,
s pogledi sva si šepetala,
v objemih sva zibala najino zgodbo,
z dotiki besede si tkala.
Tišina je zdaj le vrzel še med nama,
v praznino kot britev zareže,
v zraku visijo besede postane,
le rane vsak dan so sveže.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: kosmulja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!