Pred nekaj leti je neka litrarna revija
po pomoti objavila moje pesmi pod imenom:
Matevž Kres. (glej: Mentor, letnik 35/št.3)
Spominjam se, da sem takrat s svojo prvo resno punco
Majo stanoval na Prvomajski,
za kosilo ravnokar jedel matevža,
ko je na vrata pozvonil poštar,
rekoč: »Gospod Kres, za en podpis bi vas prosil.«
(Na prsih je imel pripet rdeč nagelj).
Všeč mi je pridih ironije - odstranila bi: samo pomislite.
Lp, Ana
Evo, sem že popravil :-)
Čisto neobičajna Prvomajska ... in nauk o tem, kako se lahko vsaka izkušnja s primerno ubeseditvijo spremeni v pesem,
čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!