Dolga kolona nas je
Pogosto stojimo
se spet premaknemo
spet stojimo
Kolona potuje
medtem pa se vesolje vrti
Ne sprašujem se več
ali smo povezani z njim
Pogosto kdo izgubi potrpljenje
požene se naprej
izgine v oblaku prahu
Ne rečemo nič
vsak ima svoj ritem
Tisti ki nismo prvič tukaj
vemo
da je le ena kolona
en cilj
ena pot
in ni pomembno koliko časa
potrebuješ do konca ampak
koliko ptic si videl na poti
Zato tisti ki nismo prvič tukaj
raje potujemo počasi
in smo budni
urednica
Poslano:
06. 05. 2017 ob 11:45
Spremenjeno:
06. 05. 2017 ob 11:45
O, neka nova svežina v tvojem pisanju: kot bi se otresel črnine in z novimi spoznanji stopil čez njo (ali pa govori o reinkarnaciji in njenih plusih) - pesem, ki nagovarja k svetlobi (zdaj jo tako rabimo!) - čestitke,
Ana
Je čas za črnost,
je čas za belost.
Čeprav sta to dve skrajnosti enega.
In da, spogleduje se z reinkarnacijo. Moram si nekako razložiti nesmisle, ki so današnja realnost.
Hvala, ker si jo opazila in jo podčrtala, Ana.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!