Razblinjanje in tisto, kar ostane - posoda pesmi, skozi katero se precedi življenje ... čestitke,

Ana

Čestitke k izboru za pesem pomladi 2017 z utemeljitvijo uredništva:

Pesniško arheološko raziskovanje ostanka, vmesnosti, odmeva. Kaj ostane za tistim, kar pravzaprav ni obstojno? Pomenski gibi, vonji, tišine - le v pesem je mogoče ujeti nekaj tako rahlega, nesnovnega. Govorica pesmi je bogata s prispodobami in metaforami ter majhnimi, a učinkovitimi premiki pogleda iz / v sebe. Zazdi se kot drsenje po nesnovnem prostoru, pomembnost (ne)ujetega izraža z detajli; kot gib, ki je bil zamišljen, a ne izpeljan ali mnogi slišani glasovi, od katerih ostane le ena beseda. Simbol ptice in rdeče globeli nas spominjata na feniksa, kar narekuje, da pisanje dojamemo tudi kot sredstvo prerajanja, kot nekaj, kar bo izletelo iz niča. Lirična pesem, ki se zasidra v bralca in njegove usedline.

Še veliko navdiha!

Najlepša hvala za izbor in čestitke. :-)

Lp,

Vesna.