Gorijo kresovi in tli pesem v lir. subjektu, ki v odmiku nakaže nostalgijo in svetobolje. Pesem, vpeta v ta čas, konkretno in simbolično.

Lp, lidija

Oh Lidija hvala lepa. Kar se tiče prejšnjega komentarja, oprosti ker nisem odpisal, samo sem mel tiste pesmi dovolj v trenutku, ko sem jo odpisal...

Kar se pa tiče kresov, menim, da citat ne bi bil potreben, samo da dam priznanje pravemu kovaču zvezdnatega diadema ( a ni lepa prispodoba ):

Pavel Golia - Pod nama sanjala Ljubljana

Pod nama sanjala Ljubljana večerni sen,

v pretekli vek sem potopljen,

in v svoj opoj poljana.

Temnel odsev večerne zarje 

je vrh planin

v vijoličastih morjih in

zmračilo se je barje.

Prišla po prstih je k nama,

ljubezen z njo,

objela naju je tesno

z nevidnima rokama,

odvedla naju v tajna carstva

tajnih naslad,

krog naju je bila pomlad

in vse razkošje stvarstva.

Skovale diadem so zvezde blede 

krog tvojih las,

tvoj nežni šepetal je glas

še nežnejše besede.

In sredi pestrih sanj narave

bila sva sen

iz zdravja in moči spleten

v naročje božje slave.