danes kadim luno

danes kadim luno. ne verjameš. 
poglej jo vedno manjša je.

 

vzamem jo kot žensko. počasi 
stisnem s koleni. čutim njeno težo.

 

mogočne so lune podzemlja.
in plitke. če se dovolj nagnijem

 

dosežem dno. svetlika se. ali se
dno lahko svetlika. z namočeno

 

roko grebem po krajcu. ni tako
širok kot grozijo drevesa.

 

v roki kos. v roki pojoča luna.
usta kot magnet ki se nasmiha.

 

zanj so izumrle vode. in za njo ki tli.
nebo je naenkrat manj modro.

 

jaz sem manj modra. žar se peni
kot šampanjec v reki. ali si se

 

kdaj zlil v reko se izpil in
skadil luno. če paziš mesec ni tako

 

strašansko daleč. in jaz pazim.
nočem zbuditi luninih trav.

Vesna Šare

naprimerjanez

Poslano:
05. 05. 2017 ob 14:52

Nadrealizem v tvojih poemih je nadrealističen. 

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
05. 05. 2017 ob 19:57

Ni ravno nekaj za prazen želodec.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 30. 04. 2017 ob 12:02
  • Prebrano 563 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 370.58
  • Število ocen: 16

Zastavica