
nekdo ni razvit dlje od neoplojenega jajčeca.
res da smo velike opice in
največje afne metropolne džungle
a nekdo gre korak dlje
ne obnaša se civiliziranemu sesalcu
primerno, primitivno zlorablja primarni nagon
primata in meče kakce v nekoga.
nekdo kroži v Zemljini orbiti kjer
ima osebne ena na ena seanse s
super računalnikom ki je njegov terapevt
v ionosfero so ga poslali da bi ozdravel
od osamljenosti
v ozračje nedružabnih divjakov bo sprejet
šele ko se privadi asocialnosti.
nekdo govori sam sebi, pa ne zato ker
bi želel zadržati zase pač pa želi da
je slišan
drugi nekdo res ujame besedo ali
dve in se strinja z njim ter ga
pohvali in si misli kako zelo je prvi
nekdo skromen.
ampak nekdo ni skromen
nekdo hlepi po dobroti in tolažbi
drugi nekdo mu da priznanje
prvi nekdo ga uokviri in sebe
postavi nad nekoga.
prej kot slej nekomu predpišejo rehabilitacijo
v orbiti.
preludij tvojih misli in besed je fantastičen ( in, hudiča, kako realen )
Pesem, ki ponuja ogledalo. Menim, da ne potrebuje izboljšav, saj se ideja lahko razvije, nadgradi ali pa izostri ter dodatno ilustrira v nadaljevanju, v naslednji pesmi.
Lp, lidija
Lepa vam hvala, Lidija in mačkon. Nadaljevanje se gradi v glavi, upam da se čimprej še zapiše. :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!