Zapelji me v barvah večne mladosti,
nauči me drobnih, ljubkih norosti,
obarvaj v odtenke snežnih viharjev
duše, ki tavajo s krili komarjev.

Nadeni jim bela puhasta krila,
v bedi sveta so jih zaslužila,
bodi čarobna kot dobra vila
ljubeča kot si, jih ne bi zlomila.

Razbarvaš žalost z otožnih obrazov,
spremeni še svet v čas brez porazov,
preslikaj vse more v sanje prijazne,
zbudi v ljubezen brezsrčneže prazne.

Nauči nas kaj so prave vrednote,
zgraditi trenutke v bistvo celote,
seči po zvezdah, ki cilje rodijo,
zgrabiti jih preden še te osivijo.

Vsi smo mile, ljudi dobre vile
in končno je čas, da bi prebudile,
svet v katerem smo se naselile,
sovraštva črnino bi v barve umile.

Martina P