mati obriše s šipe dežne kapljice
pogled ostaja isti
skozi vodo zre
v hrbet
ki na cesti polni luž postaja vse manjši
nikoli več tako majhen
da ga obleče v jopico
spleteno nekega aprila
ko je obrisala deževje
le z objemom
O, lepo, Irena! :-) Ko božlja te nostalgija ...
Lp, Sašo
Irena, čudovito
kako ganljiva slika
Hvala vama, Sašo in Triglav.
taki dnevi polni voda zmeraj kaj naplavijo
lp
I,
Dobra pesem , z malo besed veliko pove. razmišljam, kako bi bilo, če bi izpustila besedo mati? ! Po mojem bi se vseeno dalo razumeti, da gre za odnos dveh.
Lp A
Andrejka, zelo sem vesela, da se oglašaš. Ker sem imela najprej očeta, nato mater in potem zamisel, da oba opustim.
lp
I.
Ja, odhajanj se preprosto ne da obrisati ... jih je treba nekako sprejeti, objeti ... se dotakne.
lp,S
Imaš prav, Platanas, je treba sprejeti, dati jopice drugim.
Hvala in lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!