Ampak saj jo imamo! Imamo jo!
Drobna in krhka se razpenja
nad nami, njeni so doli in višave.
Njene so samotne bilke s pobočij,
njeni so skoki koz in obronkov.
Prešerna raste v gnezdiščih,
hrani brate in neveste,
z roko v roki se vzpenja v nebo
in nazaj, poje, udarja, živi.
Imamo jo! Mogočna in silna
žene svoja bitja, svoje sne
na pašo jutrišnjih dni, nosi
nam kruh in pogačo, vodo
in dlan, iz katere zajemamo
njeno kri in drobovje, da siti
polegamo na prsi njenih žena,
deklet in dolbemo korita.
Imamo jo. Vsako jutro vstane,
sveža in naspana, mi pa ji vedno
znova zavrtamo v oči, odsekamo
krila, zažgemo obleko in prodamo
kot neveščo kurbo, da izginja po
koščkih kot starka z napisom
nekoč sem bila.
In ko je v nas le še vonj,
ki neznosno spominja na cvet
Matjaža in morskih njiv,
ko se plazi in navdihuje pesnike,
otroke razbitih puščav,
posiljujemo drug drugega,
koljemo, mendramo,
da bi stokrat mrtva padla v nič
in ostala tam.
"Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti."
Irena, hvala, da si ob moji pesmi pomislila na Dumo.
Lp,
Vesna.
(Imamo svobodo
na dosegu roke je
pa se ne znamo oprijeti njenih udov.)
PESEM, primerna za obeleženje današnjega dneva upora
Lp, lidija
Imamo jo!
Od krvi dedov in pradedov pognojeno.
Z žulji in solzami babic in prababic ljubkovano.
Imamo jo!
Od mladinskih brigad svojih staršev;
s pesmijo na ustih in s krampom na rami obnovljeno.
Imamo modro, zeleno, sivo, belo ...
Brišemo zgodovino,
se sramujemo dejstev,
dediščino predajamo v roke elite,
otopeli, naivni "Cankarjevi hlapci",
nevredni trpljenja krikov,
v tišini predajamo domovino.
Vesna
Oprosti. Potegnila si me v svoje besede. Zelo so se me dotaknile. Če sem zašla iz tvoje smernice, sem zašla osebno. Nič ni od danes in nič ni samo po sebi umevno. Dedek je bil med vojno župan in še obstajajo razvaline bunkerja, kjer je babica skrbela za skrite partizane. Na svojem položaju je rešil kar nekaj življenj. Druga babica je bila v taborišču. Nikoli se ne bom sramovala njihovega trpljenja, se pa sramujem sodobnega suženjstva. Imamo jo! Domovino, v kateri je vse preveč "dedičev" na "temni strani obupa" ...
Hvala ti za pesem.
S spoštovanjem "filia"
Lidija, hvala za izpostavitev pesmi.
filia, hvala tebi. Vesela sem, da je moja pesem v tebi sprožila odziv, razmišljanje.
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!