razpršena energija

tja kjer ni časa

zgnila masa

ali pepel

razpihan

z vprašanji

kam gre

kaj je

pesem

morda je 

prekosmrtna maša

Lp

Pi

moda nekoč

izginejo besede

ostane le telo

(telo ptice?)

in ga prepoznamo

da je pesem

da prepoznamo

da ptice

ne smemo

ubiti

Lp, Jošt Š. 

ko hologrami bogov

tu umolknemo

nas presijejo drugam

iz pesmi pete

iz preje svete

nas izsučejo

v zgoščeni zvok

kjer sijemo po danem in po vzetem

kar smo sanjali

med perutnicami besed

lp

Pi

spet sem slišal

glas

ki z vetrom

v pesmi 

se igra poeta

je bila

beseda tebi

sveta

da je segla

preko roba 

groba

in si znova

rekla sanjam:

življenje bodi

Lp, Jošt

nasanjala sem se iz kril

ki so peruti jim bile besede

letela s kljunom ki je pel

in preglasil nianse blede

pero se trlo je ob to telo

da dvigne ga preko robov

volja bogov ga scvre

kot Ikarusove peroti

da pade tiho v zemljo

le misel se obesi v glas

ki poje ga vsemir

in kapne kdaj pa kdaj

na bel papir

lp

Pi

zdaj sem

že skoraj dan

ki se dviga

iz plena upa

a na obali

sem le val obupa

ko šumim zaman

pesek že  

droban

stopinjam drugih

bo postlan

(prav tam

nekoč ležal je

Ikarus

ko sem pero

vzel iz levega

mu krila

- bogovi

so mi priče

da se je beseda

prva

iz njegove

smrtne rane

pocedila)

Lp, Jošt

se vosek je stopil

in zlil na Dedalova usta

da mu ugasne krik

ko legel je ob kri

svoje krvi

ker ne živi ničesar

kar bogovi ne blagoslovijo

le redko pihnejo v pero

ki se iztrga zlomljenim perutim

da ga namočijo v našo golost

in v njej bežimo

z obal kjer so čeri

z odtisi v sipkem času

morje minevanja

poliže vse sledi

lp

pi

vosek še lahko nazaj  

v svečo pretopim

a kaj bo za stenj

ko mrtev obležim

naj se vrnem

čeprav sem

v sebe bil izgnan

kako naj sam besedam

bom predan

če življenja

in bogov obrazov

ne poznam

kako naj pijem kelih

in verz spustim

iz duše v telo

kako naj orjem kamen

kot zemljo

kako prižgem naj ogenj

pod vodo

zdaj čakam

v ranah

svoje pesmi

tvojega povoja glas

a predaleč

predaleč

je Parnas

Lp, Jošt

Parnasa sin si

muz ljubljeni

poprimeš z njimi se v raj besed

v dolini sedla sem pod oljko

in čakam

čakam sled

da jo spustiš od tam

kot nit

ki spletam jo v povoje

da pesmi tvoje

zvijem v mehko

razgrnem v preprogo

prekrijem svet

pod njo zasije

brez strahov in bolečine

prepoln upov

da se prelije

kot jezero v slap

padajoč navzgor

kjer bogovi z zavistjo

brez teles

ne morejo objemati

potapljati se v slastne ustnice nebes

sedim pod vejo polno oliv

tam pod planino

kozji pastir prihaja mimo

oči črnih kot gorje

še stiskam misli v besede

a blizu je

in že roke

se dvigajo k grešnim robovom

name kapljajo sline

ki se cede bogovom

:)

lp

pi

v mene  

je minila noč

dneva 

istega obroč

me sklene

znova

znova nem pojoč

verz mi up prežene

to je moja pot

sit lakote

sem svojih ust

jetnik zablod

ki se koté

kot podust

iz mrež 

bogov bežim

v kalne vode

izpusti me

ko verz umije dež

iz te posode

da v dan zaspim

lp,

Jošt

zaspal boš v dan

ker tvoja dlan ponuja luč

iz verzov skovan ključ

do sledi s svetlobo

ko ustnice se stisnejo v molk

ostane dah

med napisanim

nikoli izrečenim

gojenim za porozne duše

vanje nakapljajo zdrgnjene besede

zasvetiš v tujo noč

ko se posede v tišino tvoje rebro

in drugi Adami in Eve

sežejo s pesmijo do izgubljenega boga

jaz bom nekje lebdela

kot znam že zdaj

ne vrnem se nazaj v enako pesem

a še naprej bom pela

s širokimi valovi

da ujela bi ljubezen

v morje

kjer sem plankton

ki zasveti le ob polni luni

če ni oblakov

iz katerih dež

odplakne

sanje

lp

Pi

HVALA OBEMA ZA VRHUNSKI PESNIŠKI DIALOG!

Poklon obema

"filia"

Filia, hvala! 

No, ja, ti moji live streaming verzi, verjetno rabijo še en look back to look ahead ...

Lp, Jošt Š.

Hvala, Filia :)

bilo je bolj  from a head v prste, nekako slamanje..... :)

Lp, Pi

Kakorkoli ...

Meni sta podarila veliko užitka. Bilo bi lepo, če bi se lahko kdaj pogovarjali tudi na takšen način.

Obema hvala.

L.p.   "filia"