Šla sva v višine
do vrha visoke gore
da odkrijeva tišino
in najdeva mir
roke sva sklepala
srci sva stiskala skupaj
da na poti navzgor
ne bi ostajala sama
kakor osamljeni gams
z vsakim usodnim korakom
z vsakim utripom
kakor da se ljubiva
nekje v Benetkah
da nahraniva lačne bele golobe
s prebijanjem trde stene,
da naju ne more več ločevati
korake usklajujem s tvojim telesom
plitko diham
kakor po izbruhu večnega konca
dan za dnem
noč za nočjo
potujeva skupaj
in misli s tipkami trepečejo
kakor večno nemirni kazalci
vstopim vate in na široko odprem vrata
da greva globoko
ti v mene
jaz v tebe
z dihom
na ekranu
in v pljučih.
Lezem.
Na vrh
za teboj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!