Trka noč,
bije močneje,
rojeva strah
prebujenih
utripov,
strah nespečih
sanj,
premetavanj
sredi zatohle žimnice
znanega spomina,
pogledi vstran,
pred obračunom
preteklih senc
padajo v valove,
ki se vračajo,
razbijajo ob skale,
odmev
še dolgo v noč,
jutro se prebuja
v polsnu,
premetano od nevihte,
odmeva več ni,
ostanejo sledi,
zraven stopinje,
vem,
kje se je zataknila noč,
ne vem,
kako naj jo odtaknem.
Tražeći izlaz iz tame u njoj pronalazim smisao... ovo je samo moja misao potaknuta tvojom poezijom
lp
Ljubi
Baš tako, izlaz iz noči, u pravu si,....i tražeči ponekad se čovek i malo izgubi, a neče na početak.
lp
Salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!