krik

Brez moči

razklana

sedim z nevihto v srcu

saj smrt je posrkala tebe prijatelj

tebe, ki si tako ljubil življenje

še sonce je kriknilo

ko ti je razparana bolečina

razlila telo

zdaj potuješ v neskončnost

zaroseno oko pokoplje telo

a ne morem si privoščiti molka

kričim

objamem ženo, otroke

nato kot pijanec

vsa omotična zapustim kraj

kjer na severu gledaš Krvavec

in na jugu Ljubljano

levcek

levcek

Poslano:
16. 04. 2017 ob 21:20

pesem je posvečena prijatelju

Zastavica

triglav

Poslano:
17. 04. 2017 ob 08:47

lepo posvetilo,

pretresljivo

Zastavica

Ljubica Ribić

Poslano:
18. 04. 2017 ob 07:28

bol udara o tjeme

:-(

Ljubi

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

levcek
Napisal/a: levcek

Pesmi

  • 16. 04. 2017 ob 21:17
  • Prebrano 524 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 144.11
  • Število ocen: 10

Zastavica