Sonet št. 27

Kdo si ti, ki razbohoten si se

skril pod mojimi nogami ptičem?

Kdo si, ki premaganim hudičem

seješ v upanju na grob narcise?

 

Nisi eden tistih s težo jaza,

ki so glasni tudi v zadnjih sapah,

saj ležijo dolgo že po grapah

za menoj razbitega obraza.

 

Nisi v kamnolomu svetel kremen,

ki gradil pred gozdom bo zidove,

v pravljicah nesrečnikom domove,

saj si za rešitelja pretemen.

 

Negativ si moji eksistenci.

Si drugačen, a podoben moji senci.

Peter Rangus

Komentiranje je zaprto!

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 15. 04. 2017 ob 18:12
  • Prebrano 383 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52.85
  • Število ocen: 2

Zastavica