Rojevanja
Sem sanjanje zvezd
stekanje nevidnega
vrtinčenje v utrinek
nisem še rojena
spočenjajo me
odrežejo iz galaksije rojenic
zavekam
kot pozabek sanjajočih
ki se igrajo z lutkami
spletenimi za krvavenje
zbadanje črno bele magije
z oči odpihane tančice
se razpnejo na časovne mline
piham vanje
jih cefram
do zadnjega zrnca prahu
iz katerega sem stkana
in odteče
v novo noč na nebu
kjer se pričnem zopet sanjati
O, kako si vsrkala žubor navdiha ... Zelo lepo zveni ti moč besede, Irena! :-)
Pozdravljena,
Sašo
Lepo sedajo podobe v to nekoliko imaginarno pesem. Všeč mi je. Sprašujem, si morda v zaključku zadnjih verzov mislila ....'in odtečem...'
Lp A
Hvala, dragi Sašo. Naj bo ta dan, ki je menda noč, pa še velika, poln lepega :)
Lp
I.
in odtečem....
Ja, Andrejka, lahko je tudi tako.
Mislila sem - ko odteče zadnje zrnce prahu...
Hvala ti za natančno branje in vse namige, ki me odvedejo k premlevanju in obračanju besed. Kar rada počnem. :)
Lep dan
I.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 14. 04. 2017 ob 19:32
- Prebrano 674 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.3
- Število ocen: 15