PONAVLJAJOČA  MISELNOST

Vračam se v nekdanje čase,

ko sta sulica in nož

ustvarjala  svojo premoč

in osnovo uma tistih časov.

To so bila stoletja trde roke in pesti,

vsak je dobil ime krajevnega izvora.

Kmet je vedno bil tlačan

od lastnika zemlje,

ponižnost in vera sta ga mirila,

a gizdavi plemiči so se ščuvali med sabo,

ustvarjali dežele in z vero bojni ščit.

Od nekdaj so si jeziki bili v nasprotju,

vsak je našel z drugim nestrpnost in prepir,

v vseh časih prividnega napredka,

smo ostali žrtve obsedenih veljakov,

ki so s svojo lajno stare Atlantide,

uspeli posejati na tisoče grobov.

Energija je kot vemo neuničljiva

in živa bitja v duhovno  stvar spreminja,

v kaj ne bo nihče zaznal,

dokler  v srcu bo prevladoval mu strah.

Želja vseh nas je pot do sreče,

po bližnjici bi radi vsi prišli,

a pozabljamo da je vojna

od vseh poti najdaljša,

ki te želje nikdar ne izpolni.

tomi