V hiši vzdušje
polni zrak
s smehom.
Besede se ne lovijo
za rep,
ne skrivajo za prašnimi
kotički,
diši po svežem kruhu,
sredi mize se srečujejo roke,
rokujejo pogledi
pogrešanih oči,
vino toči
spomine v naročje.
Cvetje na ustnicah,
zadah posušenih poljubov
sredi oaze
žejnih ljubezni,
črepinje se lesketajo
kot zloščeno srce
za nedeljsko kosilo.
Salke, to je pa lepo
znaš z besedami
Hvala Triglav, a včasih zmanjka časa za dejanja. Mogoče, zato ker jih raje opišem, pa četudi je včasih samo empatija in ne lastna izkušnja.
Lepo bodi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!